Kaj je vaporizator (uparjevalnik)? |
|||||||
Uparjevalnik je naprava, s pomočjo katere iz rastlinskega materiala
izvlečemo aktivne sestavine, ne da bi material sežgali. Aktivne
sestavine se s pomočjo segrevanja do določene konstantne temperature
sprostijo v obliki tople pare, ki jo nato vdihnemo prek cevke. Ker pri
opisanem postopku ni prisotno neposredno gorenje, s paro ne vdihujemo
praktično nobenega od škodljivih stranskih produktov, ki nastanejo med
kajenjem (katran, ogljikov monoksid, itn.). ![]() Sežiganje je najstarejša človeku znana metoda sproščanja aktivnih sestavin iz zeliščnih mešanic, ni pa edina. Do istega cilja lahko pridemo z uparjevanjem, rastlinski material ostane takorekoč cel, naše zdravje pa ne trpi zaradi škodljivih stranskih učinkov samega procesa. Stranski produkti gorenja vključujejo katran, pepel, ogljikov dioksid in monoksid, ter mnogo drugih plinov in elementov, ki dokazano povečajo verjetnost rakastih obolenj. Poleg tega so tako pljuča kot tudi grlo med kajenjem podvržena izredno visokim temperaturam, kar je zelo škodljivo, ne glede na to, za kakšno substanco gre. Gorenje tudi zmanjša in uniči velik delež v rastlinah vsebovanih
aktivnih sestavin - študije so pokazale, da ta delež znaša od 25 pa vse
do 50 odstotkov. Velik del želenih substanc tako s kajenjem mečemo
stran in si pri tem nakopljemo še celo vrsto nezdravih in neželenih
stranskih učinkov. ![]() Začetni
rezultati raziskave kalifornijskega NORMLja in MAPSa kažejo, da so
testirani uparljevalniki proizvajali THC pri 185 stopinjah Celzija,
medtem ko so trije merjeni strupi bili popolnoma izločeni(benzen, toluen
in naftalen). Zmanjšana sta bila tudi ogljikov monoksid in katran. V
primerjavi s kajenjem je okus bolj všečen (sprejemljiv je tudi za
nekadilce), prav tako pa se neprijetne vonjave razvijejo v bistveno
manjših količinah. Nadležnega dima ni, nekadilci pa niso izpostavljeni
pasivnemu kajenju. ![]() ![]() ![]()
|
Video predstavitev v angleščini: Para je mnogo hladnejša od dima, zaradi veliko boljšega
izkoristka pa porabimo tudi manj rastlinskega materiala. Različne
uparjevalnike lahko na široko klasificiramo glede na metodo segrevanja
materiala; pri kondukciji je zel postavljena na kovinsko ploščo, ki je nato segreta, pri konvekciji pa se zel sama nikoli ne dotakne grelnega elementa, temveč skozi njo potuje vroč zrak. Video predstavitev - Vaporizer Volcano: Uparjevanje segreje rastlinski material na temperaturo, pri kateri je gorenje nemogoče, aktivne sestavine pa se sprostijo v obliki tople pare. Ker ta postopek ne uporablja ognja oziroma plamena za sežig rastlinskega materiala, se tudi v celoti ohranijo vse aktivne sestavine. Z vsako inhalacijo dobimo več naravne substance in nič dima. Z omenjenim postopkom pridobljena para vsebuje malo do nič katrana, je mnogo hladnejš od dima, poleg tega pa čista para ne vsebuje kancerogenih elementov. Uparjevanje je tako dobrodošel nadomestek kajenja za vse, ki skrbimo za svoje zdravje in dobro počutje. ![]() Marihuana (cannabis indica) je po svojih blagodejnih učinkih na obelele za rakom v ZDA poznana že najmanj trideset let. Naravni kanabinoidi, aktivne sestavine marihuane, ustavljajo rast rakavih celic, pri tem pa ne poškodujejo zdravih celic. Poleg tega marihuana pomaga tudi pri slabosti in bolečinah obolelih za rakom ter jim izboljša celo apetit in razpoloženje. Rezultati z madridske Alcale
Ines Diaz-Laviada s kolegi je v reviji inštituta za raziskovanje raka British Journal of Cancer objavila rezultate svoje raziskave, ki je pokazala, da se je rast rakavih celic prostate pod vplivom kanabinoidov znatno upočasnila in vitro, nato pa so raziskavo potrdili tudi na laboratorijskih miših, kjer je bil rezultat enak. V raziskavi, ki so jo opravili znanstveniki z madridske univerze Alcala, so bili uporabljeni sintetično proizvedeni kanabinoidi; sintetične spojine, ki oponašajo določene snovi, naravno prisotne v indijski konoplji – marihuani, a se vežejo le na receptorje, ki niso v možganih. Marihuana oziroma cannabis indica se v medicini uporablja predvsem v obliki sintetičnega tetrahidrokanabinola in sicer pri zdravljenju bolezenskih stanj kot so glavkom, krči, slabost pri kemoterapiji, določenih težav, povezanih z AIDSom, nekatera živčna obolenja. Zdravila z vsebnostjo tetrahidrokanabinola (dronabinol, nabinol) so dokazano učinkovita pri navedenih bolezenskih stanjih, vendar precej težje dostopna in dražja od navadne »trave«.
|
||||||









